PUCONCI – PREGLED SKOZI ČAS

Puconci nekoč

Naselje Puconci se prvič omenja v 14. stoletju kot Monakfolua oz. Monakfalua, v 15. stoletju pa kot Pyczonynch. Madžarsko poimenovanje kraja – Batthyand.

V svoji skoraj sedem stoletij pisani zgodovini je z našim naseljem povezano kar nekaj prelomnih dogodkov. Prekmurje je v 17. stoletju doživljalo težke čase, ko se je preko našega ozemlja večkrat pomikala turška vojska, ki je oblegala Dunaj in povzročala veliko škode z ropanjem, požiganjem hiš in ubijanjem ljudi.

Istočasno se je v vas Puconce in okolico začel širiti duh reformacije. Na to odločitev so vplivali veliki fevdalci Szechy in Batthyany. V 18. stoletju je izšla odredba habsburškega cesarja Karla VI., ki je uvedla protireformacijo tudi v Prekmurju. Ta je trajala dobrih 50 let, vendar se je kljub preganjanju in izgnanstvu mnogih evangeličanov duh evangeličanstva obdržal in z izdajo tolerančnega edikta, leta 1781, tudi zmagal. Tolerančni edikt avstrijskega cesarja Jožefa II. je protestantom dovolil organizacijo božje službe, gradnjo cerkve in šole. Možnosti, ki jih navaja edikt, so prebivalcem Puconcev in okolice dale nov zagon. Želja po verskem, evangeličanskem življenju je bila tolikšna, da niso mogli brez nje niti tedaj, ko še ni bila sezidana cerkev. Zaprosili so Ferenc Kühar Jakoba naj jim dovoli uporabo gospodarskega poslopja za opravljanje božjih služb. Tako je bila 12. oktobra 1783 opravljena prva božja služba. Na tem mestu stoji spominski steber, postavljen leta 1933.

Spominski steber na prvo božjo službo	Spametnost	Evangeličanska cerkev

 

26. julija 1907 je bila zgrajena in puščena v promet železniška proga Murska Sobota – Hodoš. S priključitvijo Prekmurja k Sloveniji je od leta 1924 železniška povezava z Ljutomerom. V Puconcih je bila potniška in tovorna postaja. Velik pomen je imela tovorna postaja, kjer so dnevno nalagali na vagone kmetijske pridelke, opekarniške izdelke, kremenčev pesek… Z izgradnjo sodobne železniške proge Puconci – Hodoš se je začel odvijati promet z Madžarsko.

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so v Puconcih začeli izdelovati opeko s pomočjo navadne poljske peči. Leta 1905 je opekarno prevzel zidarski mojster Ratkol Tivadar in bil njen lastnik do 1918. leta.

V tem času je uvedel strojno izdelavo opeke, nabavil parno lokomotivo, ki je poganjala stroje vse do leta 1947, ko so Puconci dobili električno napeljavo. Po 1. svetovni vojni je bil lastnik opekarne Karel Vogler, ki je dal leta 1924 zgraditi upravno poslopje, na katerem še danes deluje sončna ura, ki kaže lokalni čas.

Ciglenska hiša – objekt kulturne dediščine s sončno uro

 

V 70. letih je opekarno prevzelo SGP Pomurje in od takrat naprej  se je začela agonija podjetja – odpuščanje delavcev, stečaj in leta 1985 se je sesul v prah eden od simbolov vasi Puconci – mogočni opekarniški dimnik, ki je s svojo zrušitvijo potrdil konec opekarništva v vasi.

Prvi zametki vasi so nastali na robu diluvialne terase, ki se dviga 10 m od gladine Puconskega potoka. Tla ob Puconskem potoku so večji del mokra, primerna le za travnike.

Zametek drugega dela naselja je nastal okoli evangeličanske cerkve na robu prekmurske ravnine, v naravnem zavetju med dvema terasama, ki ščitita vas pred mrzlimi severovzhodnimi vetrovi. Z nastankom središča naselja okoli cerkve, domačini mu pravimo VARAŠ, se je naselje začelo širiti proti severu.

Ta del naselja ima največjo gostoto javnih in centralnih funkcij, kot so: občina, gasilski dom, zdravstvena in zobna ambulanta, lekarna, trgovina, vrtec, skladiščni prostori s hladilnico, tiskarna…

Središče vasi

V severnem delu naselja ob cesti proti Vaneči so geološke raziskave pokazale velika nahajališča kremenčevega peska. Leta 1954 je nastala SEPARACIJA, ki je vse do konca 70. let proizvajala kremenčev pesek. Leta 1990 je podjetje dobilo ime KEMA PUCONCI, ki se je s svojimi gradbenimi proizvodi močno uveljavilo tako na domačem kot na tujem trgu. Dobri gospodarski rezultati Keme omogočajo, da le-ta finančno podpira različna športna, kulturna, gasilska in ostala društva.

Kema

V bližini Keme je kovinsko predelovalna delavnica in prodajalna, severovzhodno pa je regionalno odlagališče odpadkov, kjer deluje zbirno sortirni center za ravnanje z odpadki.

Poleg že navedenih obratov v vasi Puconci delujejo še pošta, zavarovalnica Triglav, semenarna…

Gospodarski utrip vasi dopolnjujejo zasebni obrtniki, gostilničarji in slaščičarna.

V vasi Puconci delujejo številna društva. Kulturno življenje v Puconcih ima dolgoletno tradicijo. V času med obema vojnama je bilo dejavno Društvo kmečkih fantov in deklet. Po vojni je delovalo izobraževalno umetniško društvo, ki se je kmalu preimenovalo v Prosvetno društvo. V letih 1952 – 1955, ko so bili Puconci občinsko središče, so se v okviru tega društva organizirali Puconski kulturni dnevi.

Tudi pevski zbor v Puconcih ima že skoraj 50-letno tradicijo. V jeseni leta 1997 je ponovno zaživelo Kulturno turistično društvo, ki aktivno deluje na kulturnem in turističnem področju še danes.

Središče društvenega, kulturnega in športnega dogajanja v kraju in v občini je Osnovna šola Puconci, vzgojno izobraževalni zavod, ki izvaja program osnovno šolskega izobraževanja na centralni šoli v Puconcih, na podružnicah v Mačkovcih in Bodoncih ter program predšolske vzgoje v vrtcih Puconci, Mačkovci, Brezovci ter Bodonci.

Tradicija izobraževanja v Puconcih sega več kot 200 let nazaj, v leto 1783, ko je, pri na novoustanovljeni, evangeličanski cerkveni občini, začela delovati šola. Sedanja zgradba OŠ Puconci je bila zgrajena leta 1982.

Osnovna šola Puconci

Na športnem področju je najpomembnejši nogomet, ki se je v Puconcih začel organizirano igrati leta 1951.

V Puconcih deluje tudi ženski odbojkarski klub.

Najmlajši organiziran klub je NTK Kema Puconci.

Leta 1995 so Puconci ponovno postali središče občine, ki povezuje 23 naselij.

Občinska zgradba